Današnji način življenja pogosto spodbuja zapiranje posameznikov v lastne kroge, kar vodi v vse manj pristnih stikov med sosedi. V našem naselju pa opažamo porast mladih družin, ki si želijo več povezovanja, druženja in varnega prostora za skupno preživljanje prostega časa. Zato predlagamo nakup pripomočkov za družabne igre ter ureditev ustrezne hrambe , ki bi služili kot stičišče skupnosti, kjer se ljudje ne le srečujejo, ampak tudi povezujejo. S tem predlogom želimo ustvariti okolje, kjer se bodo otroci lahko skupaj igrali, starši pa med seboj spoznavali, izmenjevali izkušnje in gradili medsebojno podporo.
Predlagamo postavitev skupne hrambe z rekviziti za prosti čas, ki bo dostopna vsem krajanom. V njej bi bili na voljo različni pripomočki, kot so komplet za igro štrbunk, loparji in žoge za različne igre ter oprema za zimske aktivnosti, vključno z vlečnico za ureditev manjšega lokalnega sankališča. Upravljanje izposoje bi potekalo preko skrbnika, ki bi zagotavljal urejenost, dostopnost in pregled nad uporabo. Bistvo predloga je ustvariti enostavno dostopen sistem za skupno uporabo rekvizitov, ki spodbuja aktivno preživljanje prostega časa, sodelovanje in druženje med krajani. Namesto individualnega nakupovanja in uporabe želimo vzpostaviti skupnostni model, ki povezuje ljudi in krepi občutek pripadnosti.
Najprej bi bilo treba določiti primerno lokacijo za postavitev hrambe, ki bi bila dostopna in smiselno umeščena v prostor naselja. Sledila bi izbira in nakup ustrezne hrambe ter priprava seznama rekvizitov glede na potrebe in interese skupnosti. V naslednji fazi bi se izvedel nakup opreme (družabne igre, športni rekviziti, zimska oprema) ter postavitev hrambe na izbrani lokaciji. Ob tem bi se določil tudi sistem izposoje – imenoval bi se skrbnik ali manjša skupina krajanov, ki bi skrbela za pregled nad uporabo, vzdrževanje in dostopnost.
Projekt bi se izvedel v Slatini v Rožni dolini
Po izvedbi projekta bi se v naselju okrepilo družbeno življenje in občutek skupnosti. Otroci bi imeli razlog več za igro na prostem in druženje z vrstniki, namesto individualnega preživljanja časa, starši pa bi se lažje povezovali, izmenjevali izkušnje in vzpostavljali medsebojno podporo. Projekt bi prispeval k zmanjševanju socialne odtujenosti ter krepitvi medgeneracijskega sodelovanja. Dolgoročno bi prostor v naselju postal ne le kraj bivanja, temveč tudi prostor skupnosti, sodelovanja in pripadnosti.