Predlog postavitve »kegljišča na vrvici« pri prostorih MČ Lava izhaja iz potrebe po večji dostopnosti preprostih, vključujočih in medgeneracijskih oblik druženja v lokalni skupnosti. Gre za aktivnost, ki je cenovno dostopna, prostorsko nezahtevna in primerna za vse starostne skupine – od otrok do starejših. Projekt naslavlja predvsem pomanjkanje kakovostnih javnih vsebin za druženje in aktivno preživljanje prostega časa. V današnjem času, ko je vse več individualizma in digitalne pasivnosti, takšna pobuda spodbuja fizično aktivnost, socialno interakcijo in krepitev skupnosti. Kegljišče na vrvici je preprosta, a učinkovita oblika rekreacije, ki lahko povezuje prebivalce in ustvarja prostor za neformalna srečanja. Poleg tega projekt odgovarja tudi na izziv vključevanja starejših in socialno ranljivejših skupin, saj gre za aktivnost, ki ne zahteva posebnih fizičnih sposobnosti ali finančnih vložkov. Tako lahko prispeva k večji socialni koheziji in medgeneracijskemu sodelovanju v MČ Lava. Projekt hkrati oživlja javni prostor in ga spreminja v prostor druženja, gibanja in skupnih aktivnosti, kar dolgoročno izboljšuje kakovost bivanja v lokalni skupnosti.
Predlagamo postavitev kegljišča na vrvici v bližini prostorov MČ Lava kot trajno dostopne rekreacijske in družabne točke za krajane. Gre za enostavno ureditev zunanjega prostora, ki vključuje postavitev kegljev, vrvice in ustrezne podlage, kjer se lahko igra izvaja varno in neprekinjeno. Bistvo predloga je ustvariti prostor za druženje, gibanje in medgeneracijsko povezovanje, ki bo dostopen vsem – otrokom, mladim, odraslim in starejšim. Aktivnost je preprosta, razumljiva in ne zahteva posebnega predznanja ali opreme, zato omogoča široko vključevanje prebivalcev. Z izvedbo projekta se bo vzpostavila nova skupnostna točka, kjer se bodo lahko ljudje srečevali, preživljali prosti čas in krepili medsosedske odnose. Prostor bo lahko služil tudi za manjše dogodke, druženja ali organizirane aktivnosti v okviru MČ. Projekt bo tako prispeval k večji uporabi javnega prostora, bolj aktivnemu življenjskemu slogu ter večji povezanosti lokalne skupnosti.
Projekt bi se izvedel v več jasno opredeljenih korakih, ki zagotavljajo kakovostno in trajno ureditev prostora. Najprej bi se določila točna lokacija, in sicer na travnati površini pred prostorom MČ Lava, v bližini zunanjega kozolčka, kjer je prostor dostopen, pregleden in primeren za druženje. Nato bi sledila priprava prostora, ki vključuje izravnavo terena ter izvedbo betonske plošče iz armiranega betona, s čimer se zagotovi stabilna, ravna in dolgotrajna podlaga za uporabo kegljišča. V naslednji fazi bi se izvedla nabava in postavitev opreme, kot so keglji, vrvica in morebitni dodatni elementi (npr. klopi ali označbe), pri čemer bi bila izbrana oprema primerna za zunanjo uporabo. Po postavitvi bi sledila promocija in vključevanje skupnosti, na primer z otvoritvenim dogodkom, kjer bi krajani spoznali igro in namen prostora. Po potrebi bi se lahko organizirale tudi družabne in medgeneracijske aktivnosti. Na koncu bi bilo treba zagotoviti še osnovno vzdrževanje prostora, ki bi ga lahko koordinirala MČ Lava ali lokalni prostovoljci, da bi kegljišče ostalo urejeno in funkcionalno. S tem bi projekt ustvaril trajno, dostopno in povezovalno točko za prebivalce lokalne skupnosti.
Projekt bi se izvajal na travnati površini pred prostori MČ Lava, natančneje v bližini zunanjega kozolčka. Gre za dostopno, vidno in prostorsko primerno lokacijo, ki omogoča enostavno uporabo kegljišča ter hkrati spodbuja druženje in vključevanje lokalnih prebivalcev.
Po izvedbi projekta bi se izboljšala predvsem kakovost preživljanja prostega časa v lokalni skupnosti, saj bi prebivalci dobili novo, dostopno in brezplačno možnost za rekreacijo in druženje. Prostor pred MČ Lava bi se iz pasivne travnate površine preoblikoval v aktivno družabno točko, kjer bi se lahko srečevali krajani različnih generacij. S tem bi se okrepila medgeneracijska povezanost, sodelovanje in občutek pripadnosti skupnosti. Projekt bi prispeval tudi k večji fizični aktivnosti prebivalcev, kar pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje. Hkrati bi omogočil vključevanje tudi starejših in drugih skupin, ki imajo manj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Dolgoročno bi se izboljšala uporaba javnega prostora, povečala bi se socialna interakcija med prebivalci, kar bi prispevalo k bolj povezani, aktivni in živahni lokalni skupnosti.
