UREDITEV TRGA PRED KRAJEVNO SKUPNOSTJO LJUBEČNA

E Evka  –  17. 03. 2026  –  Območje 3: KS Ljubečna, KS Škofja vas, KS Trnovlje
ljubecna trg
ljubecna trg

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Predlog naslavlja problem neurejenega javnega prostora pred Domom krajanov Ljubečna, kjer trenutno prevladuje parkiranje avtomobilov. Takšna raba zmanjšuje kakovost bivanja, omejuje možnosti druženja ter zmanjšuje varnost in dostopnost prostora za pešce. Območje nima jasne ločnice med prometnimi in javnimi površinami, kar vpliva na njegovo neprivlačnost in neizkoriščen potencial kot osrednji skupnostni prostor.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Začasna, taktična ureditev prostora z namestitvijo betonskih korit za rože in klopi, ki bi jasno ločile površine za pešce od parkirišča, omejile parkiranje neposredno pred objektom ter hkrati ustvarile prijeten ambient za zadrževanje in druženje. Takšna ureditev bi omogočila tudi organizacijo manjših skupnostnih dogodkov. Dodatno predlagamo postavitev stojal za kolesa, s čimer bi spodbujali trajnostno mobilnost in uporabo koles kot alternative avtomobilu. Prostor bi se tako preoblikoval iz parkirišča v kakovosten javni prostor, namenjen ljudem. (foto: primer Prostorož, Idrija)

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi se izvedel kot enostavna in hitra intervencija, ki vključuje pripravo natančnega načrta postavitve elementov, nakup ali izdelavo betonskih korit, klopi in stojal za kolesa, ureditev terena ter označitev novih površin. Sledila bi postavitev elementov na lokacijo in zasaditev rastlin v korita. Po potrebi bi se v projekt vključilo tudi lokalno skupnost, na primer pri zasaditvi ali souporabi prostora, kar bi dodatno okrepilo občutek pripadnosti prostoru.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Pred Domom krajanov oziroma stavbo Krajevne skupnosti Ljubečna.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Po izvedbi projekta bi se izboljšala kakovost javnega prostora in bivanja v kraju, povečala bi se varnost in dostopnost za pešce, hkrati pa bi se zmanjšal vpliv avtomobilskega prometa na osrednji skupnostni prostor. Ureditev bi spodbudila druženje, zadrževanje in organizacijo dogodkov ter okrepila uporabo trajnostnih načinov mobilnosti, kot je kolesarjenje. Prostor bi postal bolj urejen, privlačen in v prvi vrsti namenjen ljudem.




Nima definiranih mejnikov