Skupnostno kurišče – prostor za druženje, tradicijo in naravo

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

V Celju imamo veliko kakovostnih zelenih površin, vendar številne med njimi ostajajo premalo aktivirane kot prostori druženja, učenja in skupnostnega življenja. Še posebej odprte travniške površine ob Savinji, v Medlogu ali v Novi vasi predstavljajo velik, a neizkoriščen potencial, saj trenutno ne ponujajo vsebin, ki bi ljudi spodbujale k daljšemu zadrževanju, povezovanju ali aktivnemu preživljanju časa v naravi. Prejšnji predlog umestitve skupnostnega kurišča v mestni park se je izkazal kot manj primeren zaradi varnostnih omejitev, predvsem zaradi bližine dreves in negativnega mnenja gasilcev. Ta izkušnja je jasno pokazala, da Celje potrebuje premišljeno umeščen, varen in trajnostno zasnovan prostor za druženje ob ognju, ki bo upošteval naravne danosti prostora in hkrati omogočal varno uporabo. Zato letos predlagamo postavitev skupnostnega kurišča na odprtih, preglednih travniških površinah, kot so območje Medloga, razlivni travniki ob Savinji ali izbrane zelene površine v Novi vasi. Takšne lokacije omogočajo večjo požarno varnost, lažje upravljanje in nadzor ter razvoj širših skupnostnih vsebin na prostem. Projekt naslavlja več ključnih izzivov sodobnega časa, med njimi pomanjkanje prostorov za kakovostno druženje na prostem, naraščajočo osamljenost in razdrobljenost skupnosti, izgubo stika z naravo ter postopno opuščanje tradicionalnih praks, povezanih z naravnimi elementi. Hkrati ponuja tudi rešitev za varno in nadzorovano uporabo ognja v naravi, kar zmanjšuje tveganje za neprimerna kurišča.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagamo ureditev skupnostnega kurišča z jasno zasnovanim krožnim prostorom za sedenje na varni in odprti lokaciji ob Savinji. Gre za vzpostavitev novega skupnostnega prostora na prostem, ki bo omogočal različne oblike druženja, učenja in kulturnega izražanja. Prostor bo namenjen spontanim srečanjem ob ognju, organizaciji dogodkov ob prehodih letnih časov, kulturnim večerom, pripovedovanju zgodb in glasbenim dogodkom. Hkrati bo služil tudi kot učni prostor v naravi za skavte, tabornike, šole in druge skupine, kjer se bodo lahko učili osnov preživetja, spoštovanja narave in tradicionalnih znanj. Prostor bo omogočal tudi umiritev, refleksijo in stik z naravnimi elementi. Ogenj je že od nekdaj imel osrednjo vlogo v slovenski kulturi, mitologiji in skupnostnem življenju. Predstavljal je simbol topline, svetlobe, varnosti in povezanosti ter imel pomembno mesto pri praznovanjih in skupnostnih obredih. S tem projektom želimo to simboliko ponovno oživiti v sodobnem prostoru in jo približati novim generacijam.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi se izvajal v več fazah. Najprej bi sledil izbor konkretne lokacije in uskladitev z občino ter pristojnimi službami, pri čemer bi posebno pozornost namenili sodelovanju z gasilci in zagotavljanju požarne varnosti. V naslednji fazi bi se pripravili načrti, ki bi vključevali krajinsko arhitekturno zasnovo, izbiro materialov in določitev varnostnih ukrepov ter pridobitev potrebnih dovoljenj. Sledila bi ureditev prostora, ki bi vključevala postavitev ognjišča, ureditev krožnega sedenja in dostopnih poti. Prostor bi bil dopolnjen s trajnostnimi elementi, kot so informativne table o varni uporabi ognja in pomenu prostora ter po potrebi zasaditev, ki ne bi ogrožala varnosti. Zaključna faza bi bila namenjena aktivaciji prostora, kar pomeni organizacijo otvoritvenega dogodka in prvih skupnostnih srečanj, ki bi prostoru dala življenje in spodbudila njegovo redno uporabo.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Projekt naj bi se izvajal na odprtem travniškem prostoru ob reki Savinji, na območju med mestnim delom in Medlogom. Gre za lokacijo, ki ponuja dovolj prostora, preglednost ter varno oddaljenost od dreves, kar zmanjšuje požarno tveganje. Hkrati je območje dostopno, povezano z mestom in ima velik potencial za razvoj skupnostnih aktivnosti v naravi. V kolikor to ne gre, se lahko poišče primerno občinsko zemljišče drugje.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Po izvedbi projekta bi se neizkoriščen prostor spremenil v živahno zbirališče ljudi vseh generacij. Okrepila bi se povezanost skupnosti, saj bi prebivalci dobili prostor za srečevanje, sodelovanje in ustvarjanje skupnih doživetij. Projekt bi prispeval k večji prisotnosti ljudi v naravi, kar pozitivno vpliva na fizično in mentalno zdravje. Prostor bi imel tudi pomembno izobraževalno funkcijo, saj bi omogočal učenje v naravi in prenos znanj med generacijami. Z vzpostavitvijo nadzorovanega kurišča bi se zmanjšalo število neurejenih kurišč v naravi, kar bi prispevalo k večji varnosti in boljši skrbi za okolje. Poleg tega bi projekt prispeval k večji prepoznavnosti Celja kot mesta, ki spodbuja trajnost, skupnostno življenje in kakovostno preživljanje prostega časa v naravi.