Pitniki za vodo na športnih igriščih

F Fico  –  07. 02. 2025  –  Območje 2: MČ Kajuh, MČ Savinja in MČ S. Šlander
pitnik.jpg
pitnik.jpg

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

V Celju se športna igrišča pogosto uporabljajo za rekreativne in organizirane športne aktivnosti, vendar na mnogih lokacijah ni dostopa do pitne vode. To predstavlja težavo za športnike, rekreativce in otroke, ki med telesno aktivnostjo potrebujejo hidracijo. Postavitev pitnikov bi izboljšala dostopnost do pitne vode in prispevala k zdravju prebivalcev. Projektni predlog naslavlja pomanjkanje dostopa do pitne vode na javnih športnih površinah, spodbujanje zdravih življenjskih navad, saj zadostna hidracija izboljšuje telesno zmogljivost in počutje ter okoljska trajnost, saj bi ljudje manj posegali po plastenkah in s tem zmanjšali odpadke.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagamo postavitev javnih pitnikov za vodo na najbolj obiskanih športnih igriščih v Celju in obratovanje že postavljenih. Pitnik na igrišču GCC je že dolgo postavljen ampak nikoli ne obratuje. Predlagam pitnike ki bi bili zasnovani tako, da omogočajo uporabo ob pritisku na gumb ter bi imeli dodatno nižjo pipo za polnjenje plastenk.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Identifikacija lokacij, pridobitev soglasij in dovoljenj, načrtovanje in izbira opreme, priključitev na omrežje in vzdrževanje in pregledi.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Za lokacije najprej predlagam obiskana igrišča ob srednjih šolah in osnovnih šolah kot so Gimnazija Kajuh, OŠ Lava, GCC, OŠ Hudinja itd. Okvirna cena za en pitnik je od 1500 - 2500€ + stroški montaže, dovoljen in obratovanja. Primer - link do slovenskega dobavitelja za pitnike: https://www.urbanaoprema.si/skupina_izdelkov.php?ID_SKU=2375&ID_POD_S=157

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Po izvedbi projekta bi prebivalci Celja imeli brezplačen dostop do pitne vode na športnih igriščih, kar bi izboljšalo hidracijo, zdravje in dobro počutje. Športna igrišča bi postala bolj privlačna za rekreacijo, ljudje bi več časa preživljali na prostem, občina pa bi s tem naredila korak k trajnostnemu razvoju in boljši javni infrastrukturi. Projekt bi služil kot vzor za druga mesta, ki želijo izboljšati kakovost bivanja.




Nima definiranih mejnikov