Otroci dandanes pravzaprav težko srečajo domače živali v živo. Kdaj in kje lahko pobožajo kravo, konja, nemara celo pujsa, nahranijo kokoši in pogledajo od kod jajčka, ki jih jedo za zajtrk? In, ne, mleko ni iz tetrapaka. Celje je obdano s kmečkim živežem, ki pa ga širitev mesta izrinja iz našega okolja in naše zavesti.
Le dva kilometra iz Celja - Trnovlje pri Celju, predlagam postavitev vrta domačih živali. Seveda le-te ne bi bile v kletkah - krave in konji bi se pasli v lesenih ogradah. Otroci bi imeli vpogled v njihovo življenje, hlev, nemara pogledali kako se molze, pobira jajčka, kako se hrani pujse. Tu je tudi potok, tako da bi lahko vključili perjad - različne race, gosi, pave ... Vmes med ogradami in hlevi bi bila speljana tematska učna pot. Ta predel leži ob kmetijah - verjetno ne bi bilo težav se dogovoriti, da kmetje "posodijo" živali, nenazadnje je tu npr. že velik pašnik, kjer se pasejo konji. Zagotovo ne bi bilo težav pridobiti in razstaviti staro kmečko orodje, postaviti kakšno delavnico za ogled npr. kako se melje moka in peče domač kruh, suši sadje, stiska bučno olje ... Povsem blizu ima Prostovoljno gasilsko društvo Trnovlje postavljen manjši zunanji gasilski muzej.
Potrebno bi se bilo dogovoriti z lastniki travnikov, ampak ker bi šlo pravzaprav za minimalen poseg v naravo, menim da z dovoljeni ne bi bilo težav.
Na travnikih in pašnikih v naselju Trnovlje pri Celju, ki so skoraj v neposredni bližini mesta, pa vendar v kmečkem okolju.
Poseg bi bil minimalno agresiven za naravo in okolje. Izboljšalo bi se poznavanje živali, rastlin ... njihovega habitata. Namenjeno je otrokom - vrtci, osnovne šole ... in seveda vsem ostalim, ki bi si zaželeli obiska v idiličnem okolju, ki pospešeno izginja iz našega (mestnega) okolja in naše zavesti. Zavedanje korenin je še kako pomembno in Celje je obdano s kmečkim okoljem, ki ga širjenje mesta nezadržno izrinja.