Danijel Jagrič, neznani celjski prostorski ustvarjalec

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Predlog naslavlja problem zavedanja, prepoznavanja in odnosa do polpretekle arhitekturne, urbanistične in na splošno prostorske dediščine v Celju in njegovi širši regiji, ki soustvarja naš vsakdan. Predlog torej izpostavlja delo Danijela Jagriča rojen v Celju, 25. 3. 1936), ki je kot gradbeni tehnik in arhitekt, v svoji dolgoletni karieri ustvaril vrsto pomembnih projektov, ki so zaznamovali arhitekturno in urbanistično podobo Celja ter širše Savinjske regije. Po zaključku Srednje tehnične šole v Ljubljani, kjer je leta 1955 pod mentorstvom profesorja Cacaka diplomiral na gradbeno-arhitektonskem oddelku, je svoje strokovno izpopolnjevanje nadaljeval pri profesorju Günterju Wilhelmu v Stuttgartu, pri katerem je že med šolanjem opravil trimesečno prakso. V njegovem univerzitetnem biroju je nato delal dve leti in tam pridobil dragocene izkušnje, ki so močno vplivale na Jagričevo nadaljnje delo. Po vrnitvi v Celje je svojo poklicno pot najprej nadaljeval v sodelovanju z arhitektom Jankom Hartmanom v projektivnem biroju Zavoda za napredek gospodarstva. Jagrič je svoje izkušnje iz Nemčije uspešno prenesel v prakso in tako že na začetku svoje kariere izstopal s svojo strokovnostjo in ustvarjalnostjo, zato mu je Hartman kmalu popolnoma zaupal odgovornost za samostojno projektiranje. Za njegov prvi večji projekt štejemo zasnovo vrstnih hiš na Otoku v Celju, ki so zaradi njihovih barvitih fasad znane pod nadimkom »Čebelnjaki«. Ta projekt, ki ga je samostojno izpeljal pri svojih zgodnjih 20 letih, je ena od prvih prepoznavnih stanovanjskih zazidav na območju soseske Otok I v času samih začetkov zgodnje povojne urbanizacije Celja zahodno od starega mestnega jedra. Skozi svojo dolgoletno kariero je Jagrič sodeloval z različnimi naročniki in biroji, vključno z Zavodom za napredek gospodarstva, ki se je kasneje preoblikoval v Razvojni center Celje, kjer je ostal kot projektant zaposlen do upokojitve (1990). Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki so številne arhitekturne realizacije, ki so postale nepogrešljiv del mestne vedute in infrastrukture. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli je za omeniti: Vrstne hiše »Čebelnjaki« na Otoku, Celje (1957-59), Postojanka in razgledišče Orlovo gnezdo pri slapu Rinka (1968), Turistični center s hotelom Golte (1969) - s soavtorjem postojanke žičnice, arh. Jožetom Kopitarjem, Dom upokojencev ob Savinji, Celje (1972) – za katerega je med 2018 in 2024 zasnoval razširitev, Veleblagovnica Lesnina v Levcu (1978) z nekdaj edinstvenim in po svoji površini največjim fasadnim sgraffitom v Evropi umetnika Jožeta Horvata - Jakija, Veleblagovnica Žana v Žalcu (1978), Dijaški dom v Celju (1979), Skladiščna dvorana podjetja Toper (1980), Hotel Rubin v Žalcu (1980), Restavracija in hotel »Turška Mačka«, Celje (1980), Dom planincev v Logarski dolini (1981), Market Solčava (1981), Poslovna stavba Ljubljanske banke v Velenju (1985), Razširitev hotela Plesnik v Logarski dolini (1989), SDK Celje - Razširitev Narodnega doma v Celju (1990), Vila Palenk, del turističnega kompleksa v Logarski dolini (2005), idr. Jagričeva dela se ponašajo s prepoznavnimi arhitekturnimi značilnostmi, ki združujejo uporabo sodobnih gradbenih tehnik, tehnologij in materialov s spoštovanjem do konteksta naravnega in kulturnega okolja ter potreb bodočih uporabnikov prostora. Njegove stvaritve odražajo estetsko občutljivost, funkcionalno premišljenost in strokovno doslednost. Mnoga njegova dela so danes nepogrešljiv del arhitekturne dediščine, do katere pa je žal v praksi mogoče mestoma opaziti mačehovski odnos, kar dokazujejo nasilne predelave dvorane Toper, Lesnine v Levcu ter celo rušitve hotela na Golteh – bisera slovenske arhitekture regionalizma, sodobnega, a v kontekst in naravo vpetega objekta, ki pa ga je nedavno nadomestil generičen »sodoben« hotelski objekt. Danijel Jagrič je s svojim življenjskim delom, predanostjo in prizadevanji za ustvarjanje kakovostnih in humanih prostorov trajno zaznamoval razvoj Celja ter širše okolice Savinjske regije.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Razstavo, tiskovine in dogodke v obliki diskusij o prostorskem razvoju Celja in širše regije, ki bi bili dostopni širši javnosti, ter pregleden katalog.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi se izvajal kot raziskava o delu vsestranskega prostorskega ustvarjalca, Celjana, Danijela Jagriča, ki bi rezultirala v obliki javno dostopne razstave in preglednega kataloga, ki bi vključevale serijo javnih diskusij o arhitekturni in urbanistični dediščini Celja ter prihodnosti urbanega razvoja mesta.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Kot začasna prostorska instalacija v javno dostopnih prostorih mestnega parterja Celja.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Ozaveščanje javnosti, ki bi rezultiralo v bolj spoštljivem zavedanju in odnosu do polpretekle arhitekturne in urbanistične dediščine naše regije, ki je del našega vsakdana.