Telefon v vetru - postavitev lesene telefonske govorilnice v naravi
Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
V trenutkih žalovanja pogosto ostanejo besede neizrečene. Mnogo ljudi si želi še zadnjič nagovoriti svoje drage, deliti spomine, izraziti ljubezen ali preprosto začutiti njihovo bližino. Vendar tak prostor pogosto manjka. Telefon spominov ponuja simbolično možnost, da obiskovalci "pokličejo" svoje ljubljene in jim povedo tisto, kar v življenju niso uspeli. Telefon, ki ni povezan v omrežje, ima močan čustveni pomen – omogoča navidez nemogočo komunikacijo, hkrati pa nudi prostor za osebno refleksijo, tolažbo in mir.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?
Želimo vzpostaviti leseno telefonsko govorilnico, postavljeno v mirno naravno okolje, kjer se lahko posamezniki simbolično povežejo z umrlimi, se poslovijo na svoj način ali najdejo trenutek notranje tišine. Navdih črpamo iz podobnih projektov po svetu, kot je japonski Wind Phone (Kaze no Denwa), ki že vrsto let nudi ljudem priložnost, da skozi simbolični pogovor predelajo izgubo.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Projekt vključuje: • Postavitev lesene govorilnice na skrbno izbrani lokaciji. • Namestitev starega vrtljivega telefona, ki bo služil kot simbolični most med svetovi. • Oblikovanje prostora za refleksijo, kjer bodo obiskovalci lahko sedeli, razmišljali ali zapisali svoje misli. • Diskretno označbo, ki bo obiskovalcem pojasnila namen prostora in jih povabila k uporabi. • Informativne zloženke Slovenskega društva Hospic, ki nudijo brezplačno podporo odraslim, otrokom in mladostnikom v procesu žalovanja. • Sočutno klopco za miren pogovor in osebno refleksijo v procesu žalovanja ali soočanja z neozdravljivo boleznijo. Na Lesarski šoli so pripravljeni izdelati hišico za cca. 100 evrov.
Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?
Idealna lokacija za postavitev govorilnice bi bila: • v bližini gozda ali na vrhu hriba, kjer je mir in tišina, • ob obstoječih sprehajalnih poteh, kjer obiskovalci že prihajajo po notranji mir, • v sklopu parka ali spominskega vrta, kjer se ljudje lahko ustavijo in premislijo. Projekt bo stalna namestitev, dostopna vsem obiskovalcem skozi vse leto.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
• Omogočili bi varen prostor za žalovanje in izražanje čustev. • Spodbudil ohranjanje spominov na preminule. • Prispeval k boljšemu duševnemu zdravju z omogočanjem procesiranja izgube. • Povezal človeka z naravo, ki ima dokazano terapevtski učinek. • Ustvaril prostor sočutne skupnosti, kjer bo žalovanje sprejeto kot naravni del življenja.