Skupnostno kurišče – prostor za druženje, tradicijo in naravo

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

V Celju imamo čudovite zelene površine, vendar nekatere, kot je park, o stajajo neizkoriščene in samevajo. Trenutno ta prostor ne spodbuja druženja, kulturnih aktivnosti ali aktivnega preživljanja prostega časa. Vzpostavitev skupnostnega kurišča bi mu vdihnila novo življenje, privabila obiskovalce vseh generacij in okrepila skupnostni duh. Po vzoru številnih uspešnih projektov po svetu (npr. kurišče v parku Martina Krpana v Domžalah, „The Fire Ring“ v Oslu, kjer skupno kurišče združuje domačine in turiste, ali „Campfire Circle“ v Kanadi, kjer se ob ognju odvijajo tradicionalne in kulturne aktivnosti) bi lahko tudi Celje ustvarilo prostor, ki bi povezal ljudi in naravo na edinstven način.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagam ureditev skupnostnega kurišča s krožnim prostorom za sedenje, podobno kot v Parku Martina Krpana v Domžalah. To bi bil prostor za: - druženje ob ognju, - organizacijo dogodkov (ob ekvinokcijih, tradicionalnih praznikih, kulturnih večerih), - učenje veščin preživetja in naravoslovne delavnice za skavte, tabornike in šole, - sprostitev in meditacijo ob naravnem elementu ognja. Ogenj je že od nekdaj imel osrednjo vlogo v slovenski kulturi, mitologiji in skupnostnem življenju. V staroslovenskem izročilu je veljal za simbol svetlobe, topline, življenja in povezanosti ter imel poseben pomen pri praznovanjih, prehodih med letnimi časi in skupnostnih obredih. Postavitev skupnostnega kurišča v Celju bi tako obudila starodavne slovenske običaje, povezane z ognjem, in omogočila njihovo ohranjanje za prihodnje generacije. Projekt temelji na konceptu „fire pit culture“, ki je izjemno priljubljen v Skandinaviji in Severni Ameriki. Dokazano je, da ogenj krepi občutek pripadnosti in dobro vpliva na mentalno zdravje.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi potekal v naslednjih fazah: - Načrtovanje in dovoljenja – določitev natančne lokacije, priprava načrtov, pridobitev dovoljenj. - Ureditev kurišča – postavitev kamnitega ali kovinskega ognjišča, varnostne zaščite in krožne postavitve klopi. - Dopolnitev s trajnostnimi elementi – zasaditev dreves (npr. hrasti za senco), postavitev informativnih tabel o varni uporabi ognja. - Otvoritev in prva skupnostna srečanja – organizacija dogodka ob otvoritvi (predavanje o tradiciji ognja, skupinsko druženje). Projekt bi bil izveden v sodelovanju s strokovnjaki za krajinsko arhitekturo, gozdarsko stroko in lokalnimi društvi.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Celjski park - predlagam staro fontano ali neizkoriščen 'oder', lahko pa tudi kje drugje v parku.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

1. Več življenja v parku – prostor bi postal zbirališče za prebivalce vseh starosti. 2. Povezovanje skupnosti – ljudje bi se redno srečevali ob ognju, krepili medosebne odnose in ohranjali tradicije. 3. Izobraževanje in kultura – prostor bi omogočal izvedbo delavnic, naravoslovnih učnih ur, skavtskih in taborniških aktivnosti. 4. Boljša skrb za naravo – z nadzorovanim kuriščem bi preprečili divje kurjenje na neprimernih mestih. 5. Turistična vrednost – unikatna atrakcija bi lahko pritegnila obiskovalce in obogatila ponudbo Celja kot trajnostne destinacije.