Pasji park za velike in male pse

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Celje že dolgo slovi kot psom neprijazno mesto. Čeprav je v našem mestu ogromno psov in njihovih lastnikov, ter kljub temu, da večkrat letno gostimo pasje razstave na državni, evropski in celo svetovni ravni, je infrastruktura za naše štirinožne prijatelje skoraj neobstoječa. Na voljo so zgolj koši za pasje iztrebke, medtem ko v Celju še vedno nimamo niti enega pasjega parka. To je za tretje največje mesto v državi povsem nesprejemljivo. V zadnjem času se miselnost ljudi spreminja – nekateri lokali in poslovalnice že dovoljujejo vstop s psom, kar kaže na postopno prilagajanje družbi, kjer so psi del vsakdana. Kljub temu pa Celje močno zaostaja na področju osnovne infrastrukture za pse. Pasji park je ključnega pomena za dobrobit psov in njihovih lastnikov, saj zagotavlja varen prostor za prosto gibanje, socializacijo in telesno aktivnost psov, obenem pa zmanjšuje tveganja za konflikte na javnih površinah. Za regijsko središče, kot je Celje, bi bil pasji park ne le velika pridobitev za prebivalce mesta, temveč tudi za prebivalce okoliških krajev. Trenutno je najbližji pasji park v Slovenskih Konjicah, pasje parke pa imajo celo precej manjši kraji, kot so Sevnica, Piran, Murska Sobota, Novo mesto, Kočevje, Gornja Radgona, Ptuj, Ajdovščina in Nova Gorica – nekateri celo več kot enega. Izola, na primer, ima kar tri pasje parke. Čeprav je bil poleti obljubljen pasji park na Dečkovi cesti, se načrt do danes ni realiziral. Tudi če bo park na tej lokaciji zgrajen, je zasnovan predvsem za manjše pasme psov, kar pomeni, da Celje še vedno ne bi zadovoljilo potreb lastnikov večjih psov, kot so zlati prinašalci, doge, hrti, setri, ovčarji in podobni. Veliko mesto, kot je Celje, potrebuje vsaj en večji pasji park, zasnovan tako, da lahko služi različnim velikostim in potrebam psov, ter omogoča varno in prijetno okolje za vse. Poleg tega Celje vse bolj cilja na turistični razvoj in prepoznavnost kot privlačna destinacija. Veliko turistov danes potuje s svojimi štirinožnimi prijatelji, ki so vajeni dobre infrastrukture za pse v svojih državah. Pomanjkanje pasjega parka in osnovnih prilagoditev za hišne ljubljenčke odvrača potencialne obiskovalce, ki bi Celje sicer lahko izbrali za postanek ali daljše bivanje. Pasji park bi prispeval k večji privlačnosti mesta, izboljšal kakovost življenja prebivalcev in podprl prizadevanja za razvoj Celja kot sodobne in prijazne turistične destinacije.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagam postavitev pasjega parka v Celju, ki bi bil zasnovan kot varen in funkcionalen prostor za prosto gibanje, socializacijo in telesno aktivnost psov. Park bi bil ločen na dva dela – enega za manjše in drugega za večje pasme, s čimer bi zagotovili varnost in udobje za vse pse in njihove lastnike. Poleg ograje bi bila osnovna infrastruktura zelo preprosta: nekaj košev za pasje iztrebke, klopi za posedanje lastnikov in dva pitnika s svežo vodo za pse. Kolikor mi je znano je voda že na lokaciji oz. v bližini. Lokacija parka bi zaradi naravne sence obstoječih dreves omogočala prijetno okolje tudi v vročih poletnih dneh, dodatna zasaditev mladih dreves in grmovnic pa bi srednje- in dolgoročno še izboljšala mikroklimo v parku. Čeprav dodatna infrastruktura, kot so poligoni in igrala za pse, ni nujna, je zaželjena in bi še dodatno dvignila privlačnost parka. Park bi bil namenjen tako domačinom kot obiskovalcem iz drugih krajev, saj bi bil potencialno največji pasji park v Sloveniji. S tem bi izboljšali kakovost življenja občanov Celja in ustvarili prostor, ki bi prispeval k večji družbeni in ekološki povezanosti mesta.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi bilo treba izvesti v naslednjih fazah: Načrtovanje in projektiranje: Izdelava podrobnega načrta za park, vključno z razmejitvijo prostora za manjše in večje pasme, določanjem lokacij za klopi, pitnike in koše za odpadke. Priprava terena: Ureditev terena na izbrani lokaciji (odstranitev morebitnih ovir, izravnava terena za ograjo,..). Postavitev infrastrukture: Namestitev ograj, košev za odpadke, klopi, pitnikov ter zasaditev mladih dreves in grmovnic za dolgoročno senčenje. Zaključna dela: Postavitev informativnih tabel o pravilih uporabe parka in označitev dostopnih poti. Vse aktivnosti bi bilo mogoče izvesti hitro in stroškovno učinkovito, saj park ne vključuje zapletene infrastrukture, njegova ureditev pa temelji na trajnostnih in enostavnih rešitvah. Stroški postavitve pasjega parka so odvisni od velikosti in obsega izvedbe, okvirno pa vključujejo: Postavitev ograje (cca 10.000–20.000 €), Namestitev klopi, košev za odpadke in pitnikov (do 3.000 €), Pripravo terena in zasaditev dreves/grmovnic (cca 3.000–5.000 €), Postavitev informativnih tabel in označitev poti (do 1.000 €). Skupni stroški projekta bi torej znašali približno 20.000–30.000 € z DDV-jem, kar je zmerna investicija glede na velik vpliv na dobrobit občanov in razvoj mesta.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Predlagam, da se pasji park postavi na območju velikega travnika na sotočju Voglajne in Savinje, ki je stisnjen med železnico in reko Voglajno. To degenerirano območje je že zdaj pogosto obiskano s strani lastnikov psov, saj omogoča prostorne sprehode. Lokacija je zelo dostopna – v bližini so center mesta, krajevna skupnost Aljažev hrib ter parkirišča pri železniški postaji, arhivu Celje in mestnem parku kot tudi izhodišče pelikanove poti na grad. Čeprav je območje poplavno, je pasji park idealna rešitev za takšno lokacijo, saj ne vključuje kompleksne infrastrukture, kar pomeni, da tudi ob poplavah ne bi nastala večja škoda. Lokacija omogoča tudi dolgoročni razvoj, kot je morebitna postavitev dodatne infrastrukture, na primer kavarne v bližini železniške postaje, na višje ležeči lokaciji, kar bi dodatno popestrilo območje.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Z izvedbo projekta bi Celje dobilo svojo prvo namensko infrastrukturo za pse, kar bi izboljšalo kakovost življenja tako za lastnike psov kot za njihove štirinožne prijatelje. Varnost in urejenost prostora bi zmanjšala konflikte med lastniki psov in ostalimi uporabniki javnih površin. Pasji park bi postal pomembna pridobitev za družbeno in ekološko življenje mesta, saj bi spodbujal druženje med ljudmi, ozaveščal o odgovornem lastništvu psov ter dodatno povezal različna zelena območja mesta (mestni park in mestni gozd, grajski hrib, pasji park) v enoten zeleni trikotnik. Projekt bi Celje postavil ob bok drugim slovenskim in evropskim mestom, ki so že prepoznala pomen tovrstne infrastrukture. Poleg tega bi park v Celje pritegnil obiskovalce iz okoliških krajev, kot tudi tiste, ki potujejo s svojimi psi, ter tako prispeval k turističnemu razvoju mesta.