Knjižnica reči
Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Namesto, da vsi kupujemo draga orodja, pripomočke za dom ali prosti čas, kot so parni sesalniki, projekor in platno za domač kino pod zvezdami, ozvočenje itd, ki jih uporabljamo enkrat na leto in zasedajo prostor, si jih dajmo raje izposoditi v knjižnici reči. S tem pripašramo denar in prostor ter naredimo nekaj za okolje in trajnost, hkrati pa dobimo kar naenkrat dostop do ogromno novih predmetov, ki nam lahko polepšajo prosti čas ali olajšajo delo doma.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?
Ker je knjižnica reči stvar, ki ni enkratna investicija, predlagam, da se z denarjem nabavi predmete, za katere občanke glasujejo v spletni anketi, potem pa se najde nek prostor za njihovo hrambo, ki je v lasti občine in del neke javne službe, idealno bi bilo kar knjižnice, lahko pa tudi druge že delujoče pisarne/službe/storitev, ki bi lahko v svojo dejavnost vključile tudi izposojo stvari. To bi lahko bila tudi dodatna dejavnost neke nevladne organizacije. S tem se ne vzpostavlja neka nova storitev, ampak se k že obstoječi infrastrukturi/knjižnici/informacijskemu centru/mladinskemu centru itd doda dodatno dejavnost, ki je dosegljiva v času njihovih uradnih ur.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Potrebno bi bilo kupiti najbolj zaželjene predmete (spletna anketa/glasovanje), ki bi jih bili vsi veseli, a so morebiti predragi glede na to, da se jih potrebuje le redko. Treba bi se bilo najti nek večji prostor, kjer bi se stvari hranile in bi bil nekako povezan z že vzpostavljenimi institucijami/javnimi servisi, da bi torej postala knjižnica reči samo dodaten servis, vsi stroški pa bi bili zgolj enkratno investicijski. Seveda bi poleg prostora morala občine sprejeti tudi dogovor s to organizacijo.
Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?
Predstavljam si, da bi bil lahko del mladinskega centra in prostor bi se potencialno lahko ustvaril z enim transportnim kontejnerjem na njihovi parceli. Ali pa kakšna podobna lokacija z javno službo ali nevladno organizacijo oz društvom, lahko bi to prevzela tudi kakšna krajevna skupnost, ki ima za to prostore, a bi knjižnica reči služila seveda vsem občankam in občanom.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Ljudje bi dobili dostop do predmetov, ki si jih ne morejo privoščiti ali jih potrebujejo le redko, na način izposoje kot v klasičnih knjižnicah (ugodna letna članarina, s katero bi se kupovali letno novi predmeti), hkrati pa bi zmanjšali individualno potrošnjo, kar je veliko bolj trajnostno. Namesto, da ima vsak od nas drag parni sesalnik, ki ga uporabljamo enkrat na leto, si ga takrat raje izposodimo.